Prehod na nizkoogljične tehnologije
Na globalni ravni bo škoda zaradi podnebnih sprememb znatno presegla stroške za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Finančna tveganja zaradi škode v okolju, s katerimi se bo srečevala globalna družba, bodo po predvidevanjih strokovnjakov presegle 10 odstotkov bruto družbenega proizvoda.
Evropski svet je že potrdil izhodišče, da naj bi se globalne emisije do leta 2050 zmanjšale na okrog dve toni CO2 na prebivalca. Poleg tega je cilj EU, zmanjšati emisije v razvitih državah do leta 2050 za od 60 do 80 odstotkov.
Ne glede na to, da so politični energetski cilji usmerjeni v racionalno in učinkovito rabo z električno energijo, bo v prihodnjih letih in desetletjih potrebno dodatne moči usmerjati tudi v izgradnjo novih proizvodnih zmogljivosti, ki bodo nadomeščale starejše iztrošene naprave ter skrbele za pokrivanje novonastalih obremenitev.
Zanesljiva in kakovostna proizvodnja električne energije je eden od predpogojev za razvoj konkurenčne ekonomije. Razvoj in raziskave na tem področju zagotavljajo, da je razpoložljiva tehnologija sposobna zagotavljati vedno ostrejše zahteve tako na področju okolja kot ekonomike. Ost prihodnjih pričakovanj je usmerjena v tehnologije brez ali z nizkimi emisijami CO2 v cilju preprečevanja poglabljanja podnebnih sprememb.
Perspektivne tehnologije proizvodnje električne energije obsegajo tako že uveljavljene kot tudi tiste, ki se bodo v prihodnosti šele razvile in postale zanimive:
- obnovljivi viri: različne vrste hidroelektrarn, fotovoltaične in solarne elektrarne, elektrarne na biomaso, vetrne elektrarne ter geotermalne elektrarne,
- jedrska tehnologija: elektrarne, temelječe na lahkovodnih reaktorjih, hitrih oplodnih reaktorjih in v perspektivi visoko temperaturnih reaktorjih (po letu 2030),
- tehnologije fosilnih goriv in CCS: v to tehnološko kategorijo sodijo plinsko-parne elektrarne, klasične premogovne elektrarne, uplinjanje premoga z uporabo kombiniranega cikla in elektrarne, ki bodo za zgorevanje namesto zraka uporabljale čisti kisik.
