Slovenska energetska politika
Krovni dokument na področju slovenske energetske regulative je Energetski zakon, ki med drugim določa načela energetske politike. Sprejet je bil leta 1999 in je do danes doživel že več sprememb ter dopolnitev.
Ker je Slovenija članica Evropske unije, morajo cilji njene energetske politike slediti smernicam EU.
Eden od osnovnih strateških dokumentov, ki določa slovensko energetsko politiko, je Resolucija o Nacionalnem energetskem programu iz leta 2004 (ReNEP). V skladu z Energetskim zakonom koordinira prihodnje delovanje ustanov na področju ravnanja z energijo ter določa cilje energetske politike in mehanizme za njihovo izvajanje. ReNEP je izpostavil prednostne cilje slovenske energetske politike, skladno s strateškimi usmeritvami na področju energetike v EU.
Zaradi potrebe po prenovi Nacionalnega energetskega programa (NEP) je bila v letu 2009 pripravljena Zelena knjiga za NEP, s katero se je začela razprava o strategiji razvoja energetike v Sloveniji in priprava novega NEP s pogledom do leta 2030.
Slovenija nujno potrebuje novi NEP tako zaradi številnih novih okoliščin v globalnem okolju kot tudi zaradi prepočasnega uresničevanja ciljev iz ReNEP.
Smernice novega nacionalnega energetskega programa, zajete v njegovi Zeleni knjigi, so zastavljene na osnovi ciljev energetske politike in so v skladu s širšimi razvojnimi smotri države. Usklajeni so tudi s cilji energetske politike Evropske unije in z mednarodnimi obveznostmi države.
Te smernice so:
- povečanje zanesljivosti oskrbe z energetskimi storitvami,
- zagotavljanje konkurenčnosti gospodarstva ter razpoložljive in dostopne energije,
- spodbujanje okoljske trajnosti z bojem proti podnebnim spremembam in zagotavljanje socialne kohezivnosti.
