Energija je osnova življenja in ena izmed osnovnih fizikalnih količin, ki meri sposobnost sistema, da opravlja delo. Vse kar se zgodi v vesolju, naravi, življenju in družbi, je povezano z energijo. Energija je torej vir našega življenja in nasploh vseh procesov na Zemlji. Glavni vir energije za življenje na Zemlji so jedrske reakcije, ki potekajo na Soncu, iz Sonca pa ta energija prihaja na Zemljo v obliki svetlobe. Vse ostale oblike energije na Zemlji, razen geotermične in jedrske energije, so akumulirane oblike sončne energije iz preteklosti.

Več o energiji: članek v Wikipediji

Fizika opredeljuje energijo kot sposobnost opravljanja dela, kar pomeni premagovanje sile na določeni poti.

Osnovna fizikalna enota je 1 J (izgovorimo »džul«). To je, če masi 1 kg podelimo pospešek 1 m/s2. Toliko energije porabimo, če dvignemo utež z maso 1/10 kg 1 meter visoko. Da bi to enoto lažje razumeli, jo primerjajmo z bolj domačim primerom, na primer, gretjem vode. Če želimo segreti 1 liter vode za 1 stopinjo C, za to potrebujemo 4200 J. Za proizvodnjo tolikšne količine električne energije bi moral v idealni hidroelektrarni 1 liter vode steči 420 m navzdol. Osnovna enota za energijo je torej zelo majhna, zato se za merjenje energije v vsakdanjem življenju ali pa v industriji uporablja večja enota 1 kWh (3,6 miljonov J). Približno toliko energije porabi pralni stroj za eno pranje perila.

Energija ne nastane iz nič in tudi ne izgine v nič. Po zakonu o ohranitvi energije se skupna energija sistema spremeni natanko za prejeto ali oddano delo ali toploto. Energije torej ne moremo ustvariti ali uničiti - če se je denimo na račun oddanega dela zmanjšala skupna energija opazovanega sistema, se je za natanko toliko na račun prejetega dela povečala energija njegove okolice.

Več o energiji: članek v Wikipediji

Energija se nenehno pretvarja iz ene oblike v drugo obliko. Zato jo v vsakdanjem življenju poznamo v raznih oblikah:

• elektrika,
• delo,
• toplota,
• jedrska energija ali energija atoma,
• energija zajezene vode,
• energija gibajočega se telesa,
• energija elektromagnetnega sevanja (tudi svetloba),
• kemična energija,
• in še mnoge druge.

Več o energiji: članek v Wikipediji

Za življenje na Zemlji in za človeške dejavnosti so pomembni energijski viri. Najpomembnejši energijski vir je Sonce. Vsak dan sije na Zemljosončna svetloba in prinaša energijo, ki vzdržuje na Zemlji za življenje primerne okoliščine. Večino prejete energije se izseva nazaj v vesolje, le 0,2 % se v rastlinah pretvori v biomaso (les, listje, trava). Med ostalimi energijskimi viri so pomembna fosilna goriva, jedrska goriva, geotermalni viri, tekoča voda, akumulirana voda, veter, oceanski valovi. V energetiki se to imenujejo viri primarne energije.

Več o energiji: članek v Wikipediji

Električna energija je ena najpomembnejših oblik energije. Je energija, ki se kot električno delo prenaša z električnim tokom v tokokrogu.

Električna energija je med najbolj uporabnimi oblikami energije. V vsakdanji praksi vzpostavimo tokokrog za prejemanje električne energije tako, da napravo, ki porablja električno energijo, priključimo v vtičnico električne napeljave. Električno omrežje, s katerim je povezana vtičnica, mora imeti dovolj virov električne energije, da pokrije vse trenutne zahteve po električni energiji.

Viri električne energije so stroji, ki različne oblike primarne energije (energija vodnega padca, goriv, jedrska energija) pretvorijo v energijo električnega toka. V javnih električnih omrežjih so vir električne energije elektrarne različnih vrst in velikosti.

Več o elektriki: članek v Wikipediji

Proizvodnja elektrike je zahtevna, saj je ne moremo enostavno nabrati ali načrpati (tako kot nafto), ker v naravi skoraj nikoli ne nastopa v tej obliki. Proizvodnja elektrike poteka v elektrarnah.

Večina elektrarn deluje podobno: vir energije poganja turbino z generatorjem, ki oddaja električno energijo v omrežje.

Električno energijo lahko pridobivamo v:

• hidroelektrarnah
• jedrskih elektrarnah
• termoelektrarnah
• vetrnih elektrarnah
• sončnih elektrarnah
• ipd.

Več o proizvodnji električne energije v elektrarnah: članek v Wikipediji

V jedrski elektrarni je vir energije reaktor, v katerem poteka nadzorovana verižna jedrska reakcija, pri kateri se sprošča toplota. Toplota iz reaktorja je vir energije za turbino, ta pa poganja generator.

Več o delovanju jedrske elektrarne:

• članek v Wikipediji
• spletno mesto Nuklearna elektrarna Krško, predvsem točka o delovanju NEK

Termoelektrarna je po načinu delovanja podobna jedrski elektrarni, saj tudi tu parna turbina poganja generator. Vir energije za pogon turbine je kotel, v katerem kurimo premog, zemeljski plin ali nafto. (vir: www.gen-energija.si)

Termoelektrarna (kratica: TE) je elektrarna, v kateri se pridobiva električno energijo s sežiganjem fosilnih goriv (premoga, nafte ali zemeljskega plina).

Termoelektrarna ne more v celoti pretvoriti energije goriva v električno energijo. Del dovedene energije se pojavi kot toplota. Toploto morajo iz termoektrarne odvesti v okolico, kot odpadno toploto. Najpreprostejše je odvajanje toplote v reko, jezero ali morje. Če to ni možno, mora biti elektrarna opremljena s hladilnim stolpom, ki odvaja toploto v ozračje. (vir: wikipedia)

Več o delovanju termoelektrarne:

• članek v Wikipediji
• o toplarni – članek v Wikipediji

Vir energije za pogon vodne turbine v hidroelektrarni je sprememba energije pri padcu vode. Padec vode povzroči vrtenje vodne turbine in nadalje generatorja. (vir: www.gen-energija.si)

Vetrna elektrarna je elektroenergetski objekt, s katerim pretvarjamo energijo vetra v električno energijo. Sestavljena je iz manjšega ali večjega števila vetrnih turbin z generatorji, transformatorske postaje in daljnovoda, ki vetrno elektrarno povezuje s prenosnim omrežjem. (vir: wikipedia)

Vetrna elektrarna deluje podobno kot hidroelektrarna, samo da lopatice turbine (te so podobne letalskim krilom) vrti veter. (vir: www.gen-energija.si)

Več o delovanju vetrne elektrarne:

• članek v Wikipediji
• knjiga Energija vetra

Obnovljivi viri energije(OVE) vključujejo vse vire energije, ki jih zajemamo iz stalnih naravnih procesov, kot so sončno sevanje, veter, vodni tok v rekah ali potokih (hidroenergija).

Varčevanje z energijo in njena učinkovita raba se pričneta z zavedanjem, da energija ni dana sama po sebi in da je ni na voljo v neomejenih količinah. Elektrika ni dobrina, ampak produkt, ki ga na trgu kupujemo. Poleg sorazmerno visokih stroškov pa zahteva proizvodnja električne energije tudi svoj okoljski davek.

Premišljena in načrtovana raba energije ne vpliva pozitivno le na družinski proračun v gospodinjstvih. Njen vpliv sega širše, na celotno gospodarstvo, javni sektor in okolje v državi in globalno.

Učinkovita raba energije ne pomeni, da moramo opustiti nekatere dejavnosti, zato da bi prihranili energijo. Z okoljsko ozaveščenim vedenjem in novimi tehnologijami lahko izboljšamo svoje življenjske pogoje, ne da bi se morali hkrati odreči udobju.

Cilj spodbujanja učinkovite rabe energije je, da slabe (to je okoljsko neodgovorne) razvade ljudi spremenimo v pozitivne, odgovorne vedenjske vzorce.

Projekt Energetsko varčna šola