Sončna energija
Fotovoltaične elektrarne že danes igrajo pomembno vlogo v energetski mešanici Skupine GEN, v prihodnjih letih pa predstavljajo eno ključnih področij razvoja, s katerim želimo okrepiti nizkoogljično proizvodnjo energije in vanjo aktivno vključiti tako velike kot tudi male odjemalce energije.
S celovitimi rešitvami, ki zajemajo vse od načrtovanja do gradnje, nadzora obratovanja, storitve vzdrževanja, zavarovanja in predvsem trženja proizvedene energije, GEN-I omogoča gradnjo malih sončnih elektrarn, s katerimi želimo do leta 2035 upravljati 1.000 MW elektrarn na obnovljive vire.
Do konca leta 2023 smo pod okriljem naše družbe GEN-I zeleno preobrazbo z energijo sonca omogočili več kot 8.100 slovenskim gospodinjstvom. Priključili smo kar 3.229 novih sončnih elektrarn. V primerjavi z letom 2022 smo za kar 85 % presegli število postavljenih malih sončnih elektrarn v enem letu.
Nadaljevali smo s širjenjem trga samooskrbe za poslovne odjemalce, ki s postavitvijo sončne elektrarne za samooskrbo znižujejo svoj ogljični odtis in sledijo trajnostnim smernicam. Na strehah podjetij, hotelov, trgovskih centrov in drugih velikih odjemalcev električne energije smo v letu 2023 priklopili 74 sončnih elektrarn s skupno inštalirano močjo 22.720 kW.
Družba HESS je na območju odlagališča sedimentov na jezu HE Brežice zgradila 6 MW sončno elektrarno (FEBR-D3). Predvidena letna proizvodnja 11.232 sončnih panelov je ocenjena na približno 6800 MWh letno. Prav tako je več sončnih elektrarn postavila na strehah hidroelektrarn na spodnji Savi - HE Brežice (126,7 kW), HE Arto–Blanca (217,6 kW), HE Krško (178,5 kW), HE Boštanj (141,5 kW) ter na nadstrešnici in arhivu v sklopu poslovne stavbe HESS (30,2 kW).
V hibridnem sistemu povezovanja dveh obnovljivih virov - vode in sonca - sončna elektrarna FEBR-D3 deluje kot četrti agregat HE Brežice. Povezana je na 110-kV prenosno omrežje, kar pomeni, da ne zaseda kapacitet distribucijskega omrežja, hkrati pa zagotavlja večjo fleksibilnost obratovanja in proizvodnje električne energije. Naložbo sta sofinancirali Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada.
